Program, katerega sem na računalnik inštaliral že pred časom, a ga nikoli nisem uporabljal. Tokrat sem ga inštaliral za potrebe podjetja, saj mi velikokrat stranke po domače povedano “težijo” za nek live-chat preko interneta in MSN naslova ne maram dajati okrog (ker ga imam za privat zadeve in sem zato na MSNju skoraj vedno online). Google Talk je zame idelna izbira, saj ne ponuca skoraj nič procesorske moči in rama, lepo sedi v System Tray, notri imam samo “poslovne kontakte” s katerimi se normalno menim v bolj okrnjenem načinu (ni tako velike izbire smeškov in ostalih nepotrebnih opcij).

ÄŒe koga vseeno program zanima in bi ga preizkusil, lahko odsrfa na stran www.google.com/talk, kjer lahko najde inštalacijsko datoteko, inštalira in se že pogovarja (pogoj je registracija oz. prijava v obstoječi email predal v gmail.com)

Moj naslov, ki ga uporabljam v programu Google Talk, pa je delavnica.sp@gmail.com

Za bralce tega bloga sem pripravil 2 povabili za MSN Messenger 8.0.

POZOR: Povabilo (spodnje povezave) morate odpreti v IE (Internet Explorerju), ker drugače ne bo delovalo.

1. Povabilo

Prejšnja različica je bla bolj “začetniška“. Sem zadevo malce dodelal in naredil SuperMiško„¢!

Danes sem dobil v poštni predal tale email:

Dear Greenpeace supporter,

On April 26, 1986 I was five years old. I don’t remember the day very well. But I remember what my mum said about it. It was a really warm, sunny day. I was outside with my elder brother and my little 13-day-old sister, who was sleeping in a pram. Suddenly dark clouds appeared in the sky and a strong wind started to blow. Our mum told us to come into the house. While we were gathering our toys, she was trying to take the pram inside. The first drops of rain fell on my little sister. It may have been those few drops that changed our lives.

We both developed brain tumours.

At first we were not told anything about the accident. They “didn’t want people to panic.” But the authorities were afraid that the second reactor could blow up. Trains were made ready to evacuate people from our city.

It was only later we found out that the rain was radioactive.

Twenty years later, it angers me to be told that the nuclear industry is attempting to play down the effects of the Chernobyl disaster. Now they even want to dump nuclear waste in my country.

Nuclear power ruined my life. Don’t let it ruin yours.

Hitro kliknem na povezavo, si preberem še zgodbo punce Annye – še danes trpi za posledicami nesreče v ÄŒernobilu. Seveda sem podpisal tudi TOLE peticijo.

Takšne zadeve se te dotaknejo in začneš razmišljat – zakaj je taka vrsta pridobivanja električne energije sploh potrebna? Sej lahko eno nuklearko nadomestimo s parimi hidroelektrarnami … eh, če je pa na prvem mestu osebni interes

Danes sem dobil idejo in takoj realiziral :D Predstavljam vam SuperMiško„¢

Že večkrat “načrtovan“, a parkrat preložen in danes končno izveden. Bi se zlagal, če bi rekel, da si ga nisem želel že kar nekaj časa in nanj večkrat pomislil. Govorim o sprehodu po Ljubljani, ubistvu sam sprehod niti ni važen, sem se pa sprehajal s prijetno in zanimivo osebo, o kateri vedno izveš nekaj novega in klepet nikoli ni dolgočasen. Govorim o Petri (sem jo že parkrat omenil na tem blogu). Od sladoleda v McDonaldu (McFlurry – jebi ga, we love it :D oziroma ga ma rada in me je zasvojila ;) Thenx, sej kr paše) sva šla po tivoliju (po klopcah, itd.), s tam po stari Ljubljani (mal gor pa dol), pa na Ljubljanski grad, pol pa ob ene 19h dam. Ene 4-5ur, ampak čas tako hitro mine, da ne moreš vrjet. Sicer malo zmatran (Petra to zanika :D) sem se potem odpravil domov, a poln idej, kamor bi lahko odšla naslednjič (ona pravi da v botanični vrt – no ja, jebi ga, sej tok slabo vrjetno ni, ali pač?)

Danes, sem si kljub temu, da bi se moral učit matematiko, vzel par minut in uštimal “popup” (odpirajoč okn) za reference na delavnica.net … zadej zgleda tako:

http://www.delavnica.net/index.php?d=reference (klik na sliko reference)

Ubistvu gre za malo lepši “popup” (ustvarjen s JavaScriptom & CSS). Ne dela glih preveč dobr v brskalniku IE (Internet Explorer) – bom poštimal enkrat ko bo cajt.

Popravek: Deluje že tudi v IE :D

Noče je bit konc. Sicer imamo do konca še 13 delovnih dni, ampak v teh dneh je treba narediti še veliko. Do sedaj sem že zaključil z zgodovino, nemščino in deloma s slovenščino (samo še govorno vajo moram imet). Do konca šolskega leta, pa je potrebno pridobiti ocene še pri:

- angleščini (smo že pisali, upam na najboljše)

- filozofiji (test moram pisati pozitivno)

- psihologiji (do torka je potrebno napisati seminarsko nalogo (nimam narejenega skoraj nič) in pisati test pozitivno)

- matematiki (jutri pišemo celoleten test, eno snov za nazaj imam še negativno, vendar ne vem kako bo s tem)

- geografija (smo pisali v petek, še čakamo na rezultate) – vaje so pa že oddane

… ko zaključim s šolo (upam da čimprej) pa se začne učenje za maturo. Mature je konec nekje sredi junija, potem pa spet mučno čakanje na rezultate.

17.5 – maturantski ples – obleka kupljena, potrebujem še čevlje & srajco

19.5 – podelitev spričeval v šoli, maturantska parada v LJ na ulicah

17.7 – rezultati mature (letos tudi preko interneta)

… no sem napisal en majhen “urnik”, kaj vse me še čaka v naslednjih mesecih.

Jutri (20.4) bo minilo 19. let odkar sem privekal na svet.
Staramo se, ni kej :D Zadnje leto sem še najstnik, potem bom postal “-setnik” ;)

p.s. rundo častim 26.4 v Bolivarju :D

Velikokrat sem v blog že pisal o morju in poletju, kako komaj čakam da se vsega rešim in se za par dni (oz. po možnosti par tednov) popolnoma odklopim in prepustim čarom morja (vsakodnevni žuri, ležanje na plaži na mivki, itd.). Pa na vsake toliko časa, se mi pred očmi odvrtijo pretekle poletne počitnice, lanskoletno plavanje po jamah, ležanje na rajskih plažah, itd. Večkrat sem že skupaj s kolegico s primorske odkril, da sem bolj “poletni” tip človeka, saj sem ponavadi med zimo totalno zamorjen, poleti pa čisto druga pesem.

Sicer imamo s familijo že od leta, ko sem se rodil (1987) vikend na hrvaškem (Novigrad/Cittanova – Istra), kjer sem skoraj čez celo leto (skoraj vsak mesec parkrat), vendar se ta ne moreš odklopit. Telefon zvoni, treba iti sem, treba iti tja (včasih pomagam v Cyber kafeju v Novigradu – hja, tut med počitnicami ne morem brez računalnikov :D). Letos po koncu mature gremo najvrjetneje s sošolci na obalo (kakšnih podrobnosti še nevem … možno da v kemp ali pa v apartmaje, who knows :)). Kasneje pa mogoče v grčijo, po možnosti tudi v dalmacijo.

Ampak, najlepše mesto na naši obali je pa (vsaj meni) Piran. Všeč mi je skoraj vse v njem, od Tartinijevega trga, do cerkve, so tistih ozkih ulic, pa restavracije, pa bari, itd. Piran ima neko tradicijo, nekaj privlačnega. Spominja me na neko malo mestece na otoku Vis (ne spomnim se točno), kjer je mesto sicer bolj zapuščeno, vendar prav tako privlačno kot Piran.

Komaj čakam počitnice – dal bom vseh 5 od sebe in se utopil v mivki :D