Blogerjem, blogerkam, naključnim bralcem in bralkam želim vse lepo v letu 2007 !
Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.
(Tone Pavček)
Okrog novega leta je primeren čas, da delamo poračune za nazaj in plane za prihodnje. Sosedovemu Francelnu še vedno ni poginil najbolj debel prase, Micka je postala še bolj radodarna deklina v vasi in ablast je vedno večja kurba. Kaj se je dogajalo v letošnjem letu?
* Februarja smo lovili Pluta in krivce za tragedijo v Pirničah, po kmetih pa perutnino okuženo s ptičjo gripo. Ujeli so Križnarja, Dr. Drnovšek ga je rešil in ob tem je prišel na plano spor z vlado. Joško Joras ni imel podpore vladujočih, sam se je do pripora boril za svoje pravice, v jeseni pa smo poslušali pravljice županskih kandidatov. Obljubljali so nebesa, jesen pa je prinesla obsodbo Silva Pluta, sojenje domnevnemu pedofilu Karlu Joštu in strategijo Janeza Drobniča, katera mu je spodnesla stolček. Konec leta so zaznamovali Strojanovi, romska družina brez kotička pod soncem, z zlato uro v žepu in policijsko kartoteko, daljšo od maratonske proge.
Novo leto bo odneslo tolar, prineslo evro. Evropo bomo po novem nosili v žepu, a kaj ko nam bo evropa prinesla višje cene, plače pa evropa ne bo povečala.
Party at the palace - The Queen’s Concerts, Buckingham Palace.
Danes sem direkt iz Londona prejel DVD s posnetkom koncerta. 2 ure in pol glasbenih užitkov ..
Včeraj okrog polnoči sem se lotil kompletne prenove spletnega servisa, kateri uporabnikom omogoča nalaganje datotek na strežnik. Prejšnji je bil sicer zelo dobro narejen (OpenImgHost), a preveč zakompliciran za moje potrebe. Zato sem pljunil v roke, v Photoshopu narisal osnutek, ga pretvoril v HTML/CSS kodo, napisal GD knjižico, par vrstic kode in na internet postavil novo različico spletnega servisa, ki sicer uporabniku ne ponuja nekih revolucionarnih novosti, omogoča pa administratorju lažje dodajanje/spreminjanje kode, vse je bolj pregledno in upam da tudi varno pred vdori. Mogoče kdaj objavim kodo na internetu, kot je to storil Štamcar .. mogoče.
“Si še predstavljaš svet brez interneta?” me pred časom vpraša kolegica. Moj odgovor, da. Internet je za sodobni svet postal že breme, sicer je hudo uporaben v poslovnem svetu, vendar začenja omejevati našo svobodo, skorja zasebnosti je vsak dan tanjša, odvisnost od elektrončkov, ki tečejo po žicah in nam prinašajo in odnašajo informacije, pa je vse večja. Kaj je sploh namen interneta? Hitrejše informiranje, ali izpodriniti, zbrisati druge medije? Kot komunikacijsko sredstvo je vsekakor praktičen, doma na kavču se lahko pogovarjaš s prijatelji, spoznavaš neznance ali enostavno klepetaš na spletnih forumih o priljubljenih temah. Pa bo tovrstno “druženje” nadomestilo tisto, prejšnje?
Si predstavljate, da kot otrok po spletnih forumih/blogih/.. pišete razne bedarije, podpišete se s pravim imenom. ÄŒez par let, vam na razgovoru za službo, bodoči šef pred oči položi gore papirja, z vašo preteklo aktivnostjo na internetu. Je internet res tako nedolžen kot se zdi, nam samo pomaga, ali pa ustvarja okolje, brez katerega v prihodnosti ne bo mogoče živeti (odvisnost človeštva od interneta)?
Osebno še vedno raje pokramljam s prijatelji ob mrzlem peru ali vročem kapučinu, prebiram časopise in se za dan ali več odklopim od računalnika (interneta). Spam, virusi, nedelovanje računalnika, internetni mrki .. vedno več neprijetnih simptomov interneta.
Kaj pa GSMji? Smo odvisni od njih? Več prihodnjič ..
Danes sem se tudi sam, sicer nehote, pridružil klubu ljubiteljem tega filma - Basic Instinct 2. Catherine (Saron Stone) se igra z psiho glavnega igralca Dr. Michael Glassa, pa tudi z gledalci filma. Zgodba je polna preobratov, vsako dejanje prikaže novo dejstvo, ki nam spremeni pogled na celotno zgodbo, tudi sam Michael deluje zelo neodločen, Catherine pa kot hudo hladna ženska. Do konca filma se nam prikažeta 2 možne zgodbe oziroma morilca, Chaterine pa nam ob koncu poda še tretjo možnost.
Film je vsekakor nekaj posebnega, spominja na pravo detektivko. Sharon Stone je svojo vlogo odigrala odlično, prav tako tudi David Morrissey. Zgodba je nekaj nenavadnega, polna preobratov, igre z razmišljanjem gledalca, konec pa nepričakovan - ko naj bi razkrili pravega morilca, nam le podajo tretjo možnost in pustijo v negotovosti. Ime filma je vsekakor primeren - prvinski nagon.
Danes sem si po dolgem času spet pogledal film, tokrat romantično komedijo z imenom Can’t buy me love. Zadeva je karseda všečna, gre za t.i. študentsko življenje, v katerem skuša Ronald (piflarski tip, nepopularen v šoli) z zvijačo postati zvezda. Cindy namreč plača 1000$ za eno mesečno pretvarjanje, da sta par, ker pa je Cindy precej popularna punca mu to tudi uspe. Postane najbolj popularen fant na šoli, vsa dekleta ga želijo imeti, on pa postaja čedalje večji bedak. Pozablja na bivše prijatelje, za Cindy se ne zmeni več, vse vrednote v življenju so se mu popolnoma spremenile. Vendar pa njegovo kvazi zvezdništvo ne traja dolgo, saj Cindy na zabavi v pijanem stanju vsem razkrije njegov načrt in vsi ga zasovražijo. Ronald na koncu filma le ugotovi kakšen bedak je bil, da je z željo po popularnosti prizadel tiste, ki so ga imeli najraje. Na koncu spet postane stari Ronald, takega pa sprejeme tudi Cindy.
Ogled priporočam, predvsem prikazuje življenjsko resnico, saj veliko ljudi ko doživi slavo pozabi na prave prijatelje, a vedno se je potrebno zavedati, da te imajo prijatelji radi zaradi tistega kar si ti in ne zaradi tistega, kar ti pomeniš v družbi.
Včeraj zvečer sem odšel na sprehod po praznično okrašeni Ljubljani, moj primarni namen pa je bil ogled jaslic v Frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu. Že na poti v cerkev, na stopnicah, me je presenetila množica ljudi, ki se je počasi premikala po desni strani mimo oltarja, do jaslic in nazaj ven. Ob štantih pa ista zgodba - komaj sem prišel mimo, popil kuhano vino, pojedel par sladic in odšel proti domu.
Ljubljana je letos res lepo okrašena, božični prazniki pa so končno prerastli verski predznak in postali čas, ko ljudje en drugemu sežemo v roko in si zaželimo sreče, veselja in zdravja še v prihodnje.
