Zadnjih nekaj dni sem testiral operacijski sistem FreeBSD in ga primerjal z Linux distribucijo Slackware. Ker iščem najboljši OS za strežnik, KDE in GNOME nisem namestil niti testiral. Zanima me le varnost, zanesljivost in učinkovitost.

Slackware uporabljam že dlje časa - pri nadgradnji programske opreme večkrat pride do napak, ni pretirano stabilen, vsak “overkill” proces zabije kišto, varnost “OutOfTheBox” je slaba (brez požarnega zida, ..), hitrost izvajanja in poraba sistemske moči pa je vsekakor prednost Slackware distribucije. Poleg Debiana je Slackware edini ostanek Linux stare generacije, zato omogoča postavitev solidnega strežnika tudi z zastarelo strojno opremo (200MHz kišta, npr.).

FreeBSD sem pred časom testital le za kratek čas, potem pa vse vrgel v kot in pozabil nanj. Edino pravo dokumentacijo se je svoj čas dobilo le preko IRCa, pa še tam začetnikov niso imeli pretirano radi. Zato sem bil toliko bolj presenešen, ko sem ugotovil, da je FreeBSD najbolje dokumentiran UNIX operacijski sistem - HandBook je skoraj popoln. Ker pa sem ga postopoma šele spoznaval, bom na kratko, po točkah, napisal, kako zadevo namestiti na računalnik in spraviti v delujoče stanje ..

Namestitev
Marsikdo se “boji” BSD namestitvenega postopka. Ni uporabniškega vmesnika, ni ravno Windows “Klik-Klik” postopek, a praktično nič tako težkega, da povprečen uporabnik ne bi zmogel opraviti. Najprej je potrebno narediti particije na disku - tu je moč opaziti prvo razliko z Linux OS - struktura je malenkost drugačna, a ob končani namestitvi in uporabi zaradi tega večje razlike ni mogoče opaziti.
Nato je potrebno izbrati “paket” programske opreme, ki jo želite namestiti. Sam sem izbral “Development” brez X. Postopek traja par minut, računalnik se ponovno zažene in že je pripravljen na uporabo.

Varnost
ÄŒe bo računalnik/strežnik povezan z internetom je varnost prva stvar, na katero moramo pomisliti pred inštalacijo programske opreme. FreeBSD podpira raznorazne požarne sisteme, a nekateri potrebujejo prevajanje jedra, česar ne priporočam. V osnovno namestitev pa so vključeni že PF (Packet Filter - OpenBSD), IPF (IPFilter) in IPFW (IPFirewall). Naj dodam še dejstvo, da so že ob namestitvi vsi porti zaprti in jih s raznoraznimi požarnimi zidovi le upravljamo - odpiramo, beležimo dostop, …
Osebno sem izbral IPFilter - omogoča zelo enostavno upravljanje. Potrebno je spisati le eno .rules konfiguracijsko datoteko (osnovna različica vsebuje le par vrstic) ..

Namestitev programske opreme
FreeBSD uporabnikom ponuja paketni sistem imenovan Ports. Podobno možnost nameščanja programske opreme poznamo že skoraj na vseh Linux distribucijah (Debian, Slackware, ..), a nobena ni tako uporabna in zanesljiva kot FreeBSD Ports. Ob tem, da si kar iz seznama izberete programsko opremo, razdeljeno po kategorijah, vam ob namestitvi določenega programa pregleda vse “odvisne” in nujno potrebne programe, ki jih le-ta potrebuje. Tako nikoli ni potrebno “na roko” iskati dodatne programske opreme, le vpišete ukaza “make” in “make install”, vse se namesti avtomatično.

Učinkovitost in zanesljivost
Na internetu je moč najti vrsto testov in primerjav, a nobena ni ravno prepričljiva. Moram priznati, da sem si od FreeBSDja morda obetal preveč. Ker strežnika uporabljam za serviranje spletnih strani, sem uporabil najbolj osnovno programsko opremo za testiranje - ApacheBench. Program je primeren za testiranje hitrosti odziva spletnega strežnika ob veliki obremenitvi. Deluje na principu “floodanja” - pošiljanja tisočih zahtevkov, glede na to pa računa hitrost odziva.

Rezultati (najprej ukaz, zatem čas izvajanja testa ob enaki obremenitvi v posameznem operacijskem sistemu):

Ukaz: ab -n 1000 -c 5
Rezultat: 2.127232 (FreeBSD), 0.689110 (Slackware)

Ukaz: ab -n 100000 -c 5
Rezultat: 194.290860 (FreeBSD), 73.41467 (Slackware)

Naj k rezultatom dodam le podatek, da je Slackware strežnik malenkost “močnejši” (Slackware - 3.2Ghz, 2GB ram; FreeBSD - 2.4GHz, 512 ram) - na obeh pa se uporablja identična programska oprema (Nginx & PHP).

Po testih sodeč je Slackware hitrejši, a se med testom strežnik na trenutke ni odzival. Medtem ko je FreeBSD malce “počasnejši” (na kar je vrjetno vplivala tudi slabša strojna oprema FreeBSD strežnika), a bolj zanesljiv in varen. Pri slednjem mi je všeč tudi “Ports” sistem, s katerim boste z lahkoto namestili potrebno programsko opremo in odkrili še veliko nove, še ne videne. Kot pravemu Slackware privržencu in poznavalcu Debian distribucije mi prehod na FreeBSD ni predstavljal večjih težav.

Na koncu pa h ključnemu vprašanju - izbrati Slackware ali FreeBSD? Za spletni strežnik (www + PHP) bi se osebno odločil za Slackware, medtem ko je FreeBSD bolj primeren za baze (MySQL, PostgreSQL, ..), poštne strežnike in strežnike, ki morajo “prenašati” večje obremenitve.

ÄŒe bom kje našel še kakšno kišto (trenutno testiram na poštnem strežniku, zato vse delam ponoči, da so moji maili čimmanj časa nedostopni), pa bom preizkusil še OpenBSD, NetBSD in CentOS.

Počasi se bliža poletje - dnevi so vsak dan daljši, noči toplejše. Ker sem trenutno nekako med fakultetama imam malce več časa za druge reči .. kot izgovor, zakaj moj blog že nekaj časa sameva, bom le naštel, kaj vse počnem te dni ..

- prejšnji teden smo končali obnovo bajte - čaka me še izdelava mansarde (od tal do stropa) in opremljanje le-te ..
- v začetku tega tedna smo spraznili mojo sobo (kmalu bivšo), danes pa sem jo že prvič prebelil. Spim na kavču, zato sem cel dan tečen.
- domače strežnike iz Slackware Linux distribucije počasi selim na FreeBSD. Zaenkrat sem preselil le poštni strežnik (časa za namestitev in konfiguracijo spam in virus filtra še nisem imel, zato dnevno na roke brišem po sto spam sporočil iz inboxa), kmalu pa mu sledita še WWW in gateway/DNS. Nad testi sem zaenkrat navdušen, prestopa še ne obžalujem.
- dnevno pogledam vse video podcaste - število teh se je v zadnjih tednih potrojilo ..
- programiram raznorazne zanimive reči :)

ÄŒe bo čas dopuščal, mogoče že do Blogresa štartam svoj video podcast. Zadeva sicer že funkcionira, le že vsebino moram spesnit :)

Medtem ko čakate na moje nove zapise, pa si lahko pogledate nove storitve MMC RTVSLO - MojAvdio (možnost nalaganja & predvajanja avdio (mp3, wav, ..) posnetkov) in EP2008 (portal o evropskem prvenstvu 2008). Pa dodajte me med prijatelje na raznoraznih socialnih mrežah (linki na desni strani v meniju).

V vojašnici Franc Rozman-Stane so danes odprli vrata za obiskovalce. Ogledali smo si lahko vojaško opremo - od tankov, minometov, dolgo in kratko cevnega orožja do posameznih vaj, kot je letenje s padalom, vožnja vojaškega in policijskega motorja, odkrivanje in uničenje eksplozivnega telesa, vožnja tanka, itd.

Kot pa se za vojsko spodobi, domov nismo odšli lačni - ob golažu in jedeh z žara pa so nas zabavali tamburaši in mažoretne skupine.

Flickr is probably the biggest photo treasury of user uploaded photos on the internet. Users are uploading high quality photos and writing titles, tags and descriptions, with which the visitors are told, what could be found on the photo they uploaded. Flickr uses this descriptions in their search engine and while it’s search form stands on the relatively “best seen” position on the page it is probably one of the most used functions.

Rich text is known by it’s non-static structure - including photos/videos and other media into text. I’ve written a small PHP class, howto search videos on YouTube - it’s time to do the same for photo search on Flickr.

Before we start using Flickr (Yahoo! Inc.) API’s we have to register and get their API KEY. Without API Key this function won’t work ..

Function:
flickr_search()

Usage:
flickr_search(SEARCH_QUERY, OUTPUT_LIMIT, API_KEY)

SEARCH_QUERY - keywords, with which function shall preform the search query
OUTPUT_LIMIT - number of output array’s
API_KEY - code with which you tell the Flickr API that you are actually a human

Output:

title - name of the photo
link - hyperlink to the photo on Flickr
img_square - image link, size: 75px x 75px
img_thumbnail - image link, size: 100px on longest side
img_small - image link, size: 240px on longest side
img_medium - image link, size: 500px on longest side
img_large - image link, size: 1024px on longest side
img_original - image link, original size

Output example:

array(
         “title” => “Dog”,
         “link” => “http://www.flickr.com/photos/00000000@N00/0000000″,
         “img_square” => “http://farm.static.flickr.com/0/0_s.jpg”,
         “img_thumgnail” => “http://farm.static.flickr.com/0/0_t.jpg”,
         “img_small” => “http://farm.static.flickr.com/0/0_m.jpg”,
         ”img_medium” => “http://farm.static.flickr.com/0/0.jpg”,
         “img_large” => “http://farm.static.flickr.com/0/0_b.jpg”,
         “img_original” => “http://farm.static.flickr.com/0/0_o.jpg”
);

Download:

- flickr.php.txt
- flickr.rar

Preview:

http://www.delavec.net/_flickr/

Insert the query string into the text input field, press Search Flickr button and system will return results - 10 photos from Flickr.

Pozabite na Google Analytics in vse ostale spletne storitve, ki ponujajo zbiranje in prikaz statistike vaše spletne strani. iFusion Labs v sodelovanju z Layered Technologies vam ponuja inovativno rešitev imenovano Woopra.

Cali Lewis me je pred kratkim s svojo predstavitvijo navdušila nad zanimivo novostjo na spletu - Woopro. Gre za storitev, ki uporabnikom omogoča zbiranje statističnih podatkov, obdelavo, statistiko v živo in klepet z obiskovalci. Zaenkrat še v “beta” stanju, uporaba mogoča le s povabilom ali vpisom spletne strani v čakalno vrsto.

Pred uporabo je potrebno prijava na spletnem portalu Woopra.com. Po obisku potrditvene povezave v sistem vpišemo stran. ÄŒe imamo povabilo, v obrazec vpišemo še kodo, s katero bo stran takoj vključena v sistem, v nasprotnem primeru pa bo na potrditev potrebno počakati teden ali dva.

Po uspešnem vpisu in dodani HTML kodi na spletno stran (podobno kot G. Analytics), imamo na voljo dva možna pregleda statistike - preko spletnega brskalnika ali pa s pomočjo posebnega programa. Prvi omogoča ogled osnovnih statističnih podatkov (pregled, obiski po državah, brskalnikih, operacijskih sistemih, jezikih, ..).

Druga, boljša, možnost pa je namestitev programa, ki nam poleg osnovnih statističnih podatkov ponuja še statistiko “v živo”, klepet z obiskovalci, itd.

Na prvi strani nadzorne plošče lahko spremljamo osnovne statistične podatke - levo zgoraj seštete podatke, statistiko obiska po dnevih, najbolj obiskane strani, iskane ključne besede in graf obiska, glede na uro v dnevu.

Statistika v živo nam ponuja pregled podatkov o obiskovalcih, ki trenutno brskajo po naši spletni strani. S klikom na povezavo “Start a conversation” se nam odpre okno, preko katerega lahko klepetamo z obiskovalcem naše spletne strani.

Okno na desni strani se odpre v brskalniku obiskovalca. ÄŒe klikne nanj, lahko začne klepetati z vami.

Gre zaupati Woopri? So podatki pravilni? Primerjava z G. Analytics kaže, da večjih odstopanj ni .. Katera statistika je “bolj” prava, pa presodite sami.

Uporaba je med testnim obdobjem brezplačna, a le za strani z 10.000 dnevnimi obiski. Po preteku beta obdobja bo uporaba osnovnega modela brezplačna, napredni uporabniki pa bodo lahko kupili dodatne funkcije.

Nad storitvijo Woopra sem navdušen in uporabo vsekakor priporočam. Napredne funkcije kot so klepet in statistika v živo prestavijo pregled statističnih podatkov na novo, višjo, raven. Podpora projekta s strani Layered Technologies pa potrjuje zanesljivost in napoveduje hudo konkurenco Googlu na področju zbiranja in prikaza statističnih podatkov spletnih strani.

Na dela dan se spodobi, da na blogu, katerega ime simbolizira gonilo človeka in družbe, napišem nekaj besed o položaju poštenega slovenskega delavca. Navadno bi le dramatiziral, kako je družba pokvarjena, kako se nižajo socialne razmere delavcev in opisal to ali ono posledico kapitalistične družbe. Letos bom problem predstavil s strani delavca .. tistega, ki opravlja konkretno delo, o njegovih pogojih za delo ter plačilu ..

Kot morda že veste, smo doma pred tedni začeli z obnovo hiše. Ker gre za večji gradbeni poseg, smo z gradbeno firmo sklenili pogodbo ter čez par dni smo se znašli sredi velikega gradbišča. Smo pač malce bolj delavni ljudje, ki težko sedijo in gledajo kako drugi delajo, zato smo skupaj z delavci poprijeli za delo - med pavzami pa seveda debatirali z njimi. Povečini ne govorijo slovensko, ker pa sem kar “gobčen” mi nepoznavanje bivših jugoslovanskih jezikov ni predstavljalo večje komunikacijske ovire.
Med delom je najlažje govoriti o delu. Ljudje, stari od 30 do 60 let, s pretežno osnovnošolsko izobrazbo, na dan delajo tudi po deset ur. Pogoji dela katastrofalni - na dežju, mrazu, višini brez ustrezne varnosti, čez vikend, praznike, .. S plačilom pokrijejo stroške, nekaj pa prihranijo .. a ne ostanejo brez volje. Lahko rečem, da je med delom dobre volje na pretek - brez pritoževanja ali stalnega nerganja. Smeh, žvižganje, petje .. ob koncu šihta pir ali dva, naslednji dan pa nikoli ne vemo kaj prinese.
Slovenski delavec težko živi. A stari rek drži, da denar človeka ne naredi srečnejšega. Veselje do dela, ki ga opravljaš ter dobra volja, pa polepšata še kako drževen dan.

Delavci so me celo povabili v svoje vrste .. baje dobro mešam beton :) ÄŒeprav delo še ni končano in sem vsak dan delal od 7h do 19h, pa lahko rečem, da se imam, kljub utrujenosti in bolečini v vseh mišicah, med delom prav fajn. Spoznal sem veliko dobrih ljudi, dobil par žuljev ter se malce razmigal.

Da pa blog zapis ne bo pust, prilagam sliko mojih “znucanih” rokavic ((Slikanje rokavic obžalujem .. nazadnje sem s podstrešja vlekel stekleno volno in me sedaj ko hudič srbijo roke.)) ..