Vsako leto sem napisal tak zapis, zato tudi letos ne bo nič drugače .. 14. septembra 2005 je datum prvega zapisa na tem blogu. Kar seveda, glede na moj prejšnji zapis, ničesar ne pove o kvaliteti samega bloga, a vseeno gre za lepo obdobje, v katerem sem na internet zlil mnogokatero izkušnjo, veselo in malo manj veselo novico, svoje znanje, .. Ob pogledu na seznam arhiva na desni strani v meniju sem opazil, da v 3 letih ni minil mesec, v katerem ne bi objavil vsaj enega zapisa. Število zapisov se je zadnjem času zmanjšalo, ker nimam kaj pametnega napisati. V življenju se držim načela – modro je molčati, ko nimaš kaj povedati.

Bloganje je zanimivo le, če bloger nanj piše življenje. Skozi leta sem se vedno trudil pisati predvsem o svojem življenju, idejah, pripetljajih, delil sem določena znanja, pisal ocene piv in podobne reči, s katerimi si popestriš kako sekundo v življenju. Uspešen v smislu obiska ali masovnega komentiranja nikoli nisem bil, prav tako nisem imel take želje. Spomini, ki ostanejo na blogu, v črkah, besedah ali videu so neprecenjivi. Vesel sem, da sem s pisanjem začel že v srednji šoli, ko se človek najbolj razvija, spreminja pogled na svet, zato se ob branju starih zapisov včasih prav nasmejim. A tako je življenje .. k sreči ni le belo ali črno, največkrat je pisano.

Pred menoj so novi izzivi – letos sem se prepisal na novo fakulteto -, na evropsko pravno fakulteto s sedežem v Novi Gorici. Predavanja bomo imeli vsak četrtek in petek v Ekonomski gimnaziji Kranj. Veselim se novih poznanstev, novega znanja in jamranja, kako težak je ta svet in kako ga spremeniti na bolje. Še vedno pogodbeno delam na MMC RTVSLO, kjer vedno pripravljamo kaj novega, zato je delo vedno zanimivo. V prostem času pa delam na lastnem projektu, ki bo, upam da, luč spleta ugledal do konca tega leta.
Veselim se nove smučarske sezone. Prejšnje leto sem se le bežno “spoznal” z bordom, letos pa že nabiram kondicijo za nove parce, bolečo rit in mnogo zabavnih trenutkov na snegu. Bord je že pripravljen, čakamo le še na prvi sneg !!

Blogu torej čestitam za tretjo obletnico, zapisu pa prilagam pesem, ki mi že kak teden ne gre iz glave .. Hot Chip – Made in the Dark.

Po nekaj tednih se ob skodelici sadnega čaja sladkanega z domačim medom spet oglašam na blogu, tokrat s temo o kateri razmišljam že nekaj časa a nikoli ni bilo časa ne volje, da bi se spravil k pisanju. Naslov je morda malce daljši, a nič ne de, sporočilo je jasno – blogi so postali dolgočasni, brez prave vsebine in z izjemo parih, jih ne berem več (komentiral jih nikoli nisem preveč rad .. bral pa kar redno).

Blogi so pred leti pomenili nekakšno “revolucijo” (ta beseda se tako rada uporablja), kjer je avtor postal sam gospodar svoje vsebine. Vsak začetek je zanimiv, mene kot navdušenca nad tehnologijo pa tovrstne novosti še bolj pritegnejo. Šlo je za pionirstvo, pa čeprav le slovensko na področju objavljanja na spletu. Fenomen “blog” je svoj razcvet doživel z t.i. ponudniki brezplačnih domovanj, ki so želeli svojo firmo ali svoje ime popeljati v nebesa, kot ponudniki platforme za izražanje svobodne besede na spletu. Spletni uporabniki slepo sledimo, kot čreda ovac, zato smo preko let napacali preko 10.000 blogov, število zapisov pa je definitivno že preseglo milijon. A populizem blogov se v veliki večini pozna na kvaliteti zapisov. Med vsemi blogi ni moč več najti zanimivih, tisti zanimivi pa so v želji po večji prepoznavnosti svojo kvaliteto zamenjali s kvantiteto. Reprodukcija enih in istih misli, jamranje, prekomerna uporaba pridevnikov, čudne pesnitve in zgodbe, itd. A najbolj brani (oz. komentirani) so vseeno tisti, na katerih je možno brati najbolj debilno vsebino. Čudno?

Oče me je vprašal, kaj je to “blog” za en fenomen. Odmahnil sem z roko in odgovoril, da gre za fenomen, ki je v zatonu. Blogi propadajo zavoljo populizma, zaradi ljudi, ki so se na njihov račun želeli okoristiti. Kar je sicer nekoč predstavljalo odlično platformo za spletno objavo raznorazne vsebine, danes predstavlja statičen del spleta, kjer se objavlja drek. No ja, slovenci vedno capljamo par let za “razvitim” svetom, tudi v tem primeru ni nič drugače. Spletna revolucija šele prihaja.

Novice naj pišejo novinarji, pesmi pesniki, jamrajte pa psihiatru.

p.s. Glede volitev – korito bo ostalo isto, le prašiči se bodo zamenjali. Požrešni bodo isto kot predhodniki, štalo pa bodo zapustili, kot vsi do sedaj – usrani ..

V času vrhunca parlamentarnih aktivnosti v Sloveniji se sam ukvarjam s popolnoma drugimi rečmi. Vsake toliko časa me volilno soočenje na TVju nasmeje, s plakatov se mi smejijo politiki, mene pa vse prav nič ne briga. Včasih so pravili, da je politika kurba .. sam bi rekel, da smo kurbe mi vsi, saj smo in bomo nategnjeni.

Kakorkoli že, zadnjih nekaj tednov sem pisal le ocene piv – prave volje do pisanja bloga nisem imel, pa tudi časa ne. Delam druge reči. Prejšnji teden sem začel z “obdelavo” podstrešnih prostorov v hiši, kamor se bom, upam da, še pred zimo “preselil”. Dela je precej – od polaganja izolacije, do šraufanja knauf plošč, .. Večere in dopoldneve preživim pred računalnikom – programiram in izdelujem raznorazne hudo pomembne reči. Nadaljujem s projektom Che – 3/4 portala je že narejenega, dodajam raznorazne funkcionalnosti, povečujem strežniško kapaciteto (trenutno smo na 4 strežnikih), še vedno pa čakam na optično povezavo (po besedah tistih pri koritu bom priklopljen ta ali naslednji mesec). ÄŒe z mojih strežnikov prejemate obiskovalce ali vam preobremenjujem strežniške povezave, se že na tem mestu opravičujem – testiram možnosti in optimiziram sistem za pridobivanje podatkov. Več o tem pa morda kdaj kasneje ..

Od večernih urah sem pretekle dni gledal zanimive predstavitve novosti na področju spleta in z njim povezanih rešitev – vsem, ki se ukvarjate s spletom priporočam ogled predstavitev projektov s konference TechCrunch50. Zaenkrat sem zelo navdušen nad konceptom in izvedbo spletnega portala Popego, ostale pa stestiram takoj, ko dobim dostop do privatne testne različice. Razmišljam pa, da bi podobno tekmovanje potrebovali tudi s Sloveniji – konferenco, kamor bi podjetja ali posamezniki prijavili svoja dela in ideje, strokovna žirija bi izbrala par projektov v katere bi sponzorsko podjetje vložilo denar in jih tržilo. Moč idejam, demokracijo ljudem !

Med tehničnimi opravili se prileže dobro pivce, zato sem danes preizkusil pivo Urbock, po napisanem sodeč najmočnejše (9.6% alkohola) in zelo zanimivo pivo – pred polnjenjem pivo zori 9 mesecev, pridobiva na kvaliteti vonja in okusa, v kleteh avstrijske privovarne Schloss Eggenber.

Srednje peneče svetlo pivo. Žlahtnega grenko zelenega vonja. Na začetku v ustih plava močan grenak okus, kislost doseže na sredini, zaključi pa izrazitim kislo grenkim okusom. Zelo zeleno pivo z izrazitm vonjem in okusom, ki dolgo ostane v ustih. Pivo mi osebno ni pretirano všeč – premočan okus za čisto pitje, priporočal bi ga le kot dodatek k močni mastni hrani.

Ocena: 7.9/10

Danes sem preizkusil morda najbolj nenavadno in najmočnejše, a definitivno zelo unikatno pivo Samichlaus, varjeno v avstrijski pivovarni Schloss Eggenberg. Pivo varijo le enkrat na leto, na dan sv. Miklavža (6. december), pred ustekleničenjem pa leži, pridobiva pristen okus in odstotek alkohola (v steklenici 14%), 10 mesecev.

Svetlo malo peneče rjavo pivo. Zelo osvežujoča sadno grenka aroma. Močnega grenkega okusa na začetku, sladko zelenega na sredini in sladko kislega ob koncu. Pivo izrazitega okusa, na sredini začutimo okus po grozdju, ob koncu pa lepo mehko podlago, ki se dokaj hitro stopi v ustih. Višji odstotek alkohola je moč okusiti, zato priporočam pitje z močno sladko ali mastno hrano.

Ocena: 8.4/10

Danes sem preizkusil pivo iz malce drugačne flaše, varjeno v spodnji Avstriji v pivovarni Wieselburger – pivo Wieselburger.

Svetlo srednje peneče čisto pivo. Osvežujoče kislo grenke arome, zelo zelenega vonja. Grenak začetek, kisla sredina in počasen prenos kislega okusa v grenkega. Zelo lahko pitno pivo, osvežujoče in dokaj lahkega a zapletenega okusa. Priporočam za čisto pitje (brez hrane) ali kot dodatek k mastni hrani.

Ocena: 8.5/10

Danes sem preizkusil pivo Stiegl, varjeno pri naših severnih sosedih avstrijcih v mestu Salzburg, v pivovarni Stieglbrauerei.

Svetlo, malenkost rdečkasto, srednje peneče pivo. Osvežujoča kislo sladka aroma. Precej močan kisel začetek, mehka sredina in kislo grenak konec. Zelo osvežujoče pivo, z lahkotno grenkobo in izrazitega okusa, ki v ustih ostane dlje časa. Priporočam za čisto pitje (brez hrane) ali kot dodatek k slani hrani.

Ocena: 8.4/10

Pred leti sem ga prvič preizkusil v Italiji, danes pa sem obujal spomine s pivcem Forst, varjenim v pivovarni Birra Forst. Kot zanimivost naj omenim še, da so pivo do prve svetovne vojne varili v majhnem avstrijskem mestu Forst/Lagundo, ki je po vojni pripadlo Italiji.

Svetlo srednje peneče čisto pivo. Prijetna grenko zelena aroma. Lahkega grenko kislega okusa, s prijetnim grenkim koncem. Precej lahko pitno pivo z zanimivo aromo in prijetno grenkobo, ki v ustih ostane še nekaj časa. Priporočam za čisto pitje (brez hrane) ali kot dodatek k mastni hrani.

Ocena: 8.6/10