V nedeljo, 25. januarja, sem na spletni strani Rimokatoliške cerkve našel vabilo novinarjem in fotografom na slavnostno prireditev umestitve novega ljubljanskega nadškofa Stresa v stolnici. Ker tovrstne prireditve še nisem fotografiral in bi v nasprotnem primeru celo nedeljo lenaril, sem se okrog 15h odpravil v center.

Ob prihodu v stolnico sem srečal nekaj fotografov, “prostor za medije” pa se je napolnil malce pred začetkom maše. Ob prihodu politikov in nadškofa se je skakalo in škljocalo, prostora je bilo, kot je za takšne prireditve značilno, premalo, odličnih pozicij pa praktično ni bilo.

Osvetlitev na oltarju je bila odlična, po cerkvi zelo slaba. Uspelo mi je prit tudi na stranski balkon, kjer sem s tresočo roko (višina & lesen zibajoč balkon) naredil nekaj posnetkov.

Zanimiva fotografska izkušnja – kombinacija odlične osvetlitve na oltarju, slabe po cerkvi in relativno slaba pozicija za slikanje je zahtevala stalno premikanje, spreminjanje nastavitev fotoaparata in menjavo objektivov. Prireditev pa odlično izpeljana – malce dolga, a preko fotografskega objektiva nikoli dolgočasna.

Pri izbiri piv za testiranje še vedno ostajam v Nemčiji – tokrat sem preizkusil svetlo pšenično pivo Paulaner, varjeno v istoimenski pivovarni v Münchenu.

Zelo peneče svetlo, malce motno, pivo. Osvežujočega kislo vonja. Dokaj lahko pivo, zelo osvežujoče na začetku, na sredini se začuti tipični okus pšeničnega piva, konča pa predvsem z kislim okusom v ustih. Zanimivo pšenično pivo, vsekakor ne spada v sam vrh, gre za zelo lahko nekompleksno pivo. Izrazit je okus “stročjega fižola”, zato bi ga priporočal ob mastni ali slani hrani.

Ocena: 8.1/10

Pred časom sem pri najboljšemu sosedu kupil par steklenic različnega piva, jih ob prihodu domov postavil v kot in pozabil nanje. Danes pa sem z ene obrisal prah in preizkusil hmeljev čaj, ki se je skrival v njej. Gre za enega izmed najbolj popularnih nemških piv – Krombacher Pils, varjeno v eni izmed največjih zasebnih pivovaren v Nemčiji z dolgo tradicijo – Krombacher.

Slabo peneče pivo, izrazito rumene barve. Lahek grenak, a zelo osvežujoč vonj. Zelo sveže na začetku, grenko na sredini, kislo-grenko na koncu. Pivo resnično razvije zanimivo paleto okusov, v ustih pa pusti blag grenak okus. Zelo lahko pitno pivo, z ne pretirano izrazitim vonjem in lahkim okusom, a zelo široko paleto le-tega. Priporočam za čisto pitje ali k slani hrani.

Ocena: 8.9/10

Po dolgem času sem spet odprl pločevinko piva z namenom okušanja in ocenjevanja. Izbral sem popularno angleško pivo, London Porter, varjeno v pivovarni Griffin Brewery v Londonu -, njegova zgodovina pa sega daleč v 18. stoletje.

Zelo temno, srednje peneče pivo. Grenko svež vonj, ki se ob koncu odpre v zelo živahni sadni strukturi. Mehko, polno pivo, s svežim malenkost grenkim začetkom, kislo sredino in grenko kislim koncem. V ustih pusti blag kislo masten okus. Čeprav na pločevinki piše, da je pivo najbolje servirati pri 11 stopinjah, bi osebno priporočal nižjo temperaturo, saj se pivo bolj odpre. Sicer pa je pivo zelo polnega okusa, osvežujoč začetek in hiter konec, priporočam za čisto pitje ali s hrano (predvsem mesom oz. hrano, ki ima izrazit okus, drugače bo pivo prevzelo celotno paleto).

Ocena: 8.8/10