Med včerajšnjo vožnjo domov z enega zadnjih “poletnih žurov” letošnjega leta sem se spomnil na svoj blog in njegovo zaprašenost. Letos se je dosti zgodilo, praktično nič od tega zapisalo, zato bom poskusil spisati pregled dogajanja, podprtega s slikovnim materialom.
Poletje se je uradno začelo s spring brejkom v Rovinju in Škisovo tržnico, kjer smo še zadnjič pred izpitnim obdobjem odklopili možgane in se z dobro družbo zabavali ob odlični glasbi. Prva žura, ki sem ju ujel v fotografski objektiv in se ob tem ogromno naučil. Pri prvem sem se v zaprtem prostoru igral s svetlobo, pri drugem skušal preživeti v množici.
Zadnja leta na gimnaziji so najbolj pestra, vsaj tako se jih sam spominjam. Maturantska parada je le pika na i vsemu žuranju, ki ga je maturant doživel v svojem srednješolskem življenju. Zato sem se konec junija odpravil fotografirat četvorko v Ljubljani in afterparty na Gospodarskem razstavišču. Super pozitivno vzdušje, Ljubljanske ulice so preplavile piščalke in oranžno-črne majice. Na četvorki sem se prvič srečal z večjim številom fotografov, vsi smo iskali najboljšo pozicijo, z enim učem gledali politike, z drugim maturante in škljocali tja v tri dni z upanjem, da bo kakšna fotografija uspela.
Vstop na afterparty je bil možen le z maturantsko majico ali akreditacijo. Ker nisem imel ne enega ne drugega sem bil tam med prvimi in z malo sreče prišel na prazno prizorišče, ki se je v eni ali dveh urah napolnilo z maturanti. Pilo se je in plesalo tudi. Prvič sem fotografiral “dnevni dogodek”, svetlobe je bilo ogromno, zato sem se večino časa igral z nastavitvami in se naučil, da je bolje zajet manj svetlobe in sliko kasneje popravit z računalnikom kot preveč svetlobe in sliko vreči v koš.
O Majskih igrah sem že večkrat bral na spletu, a noben dogodek me ni pritegnil, da bi se jih udeležil. Študentski svet stanovalcev vsako leto organizira športne/družabne igre, na različnih lokacijah po Ljubljani, od 4. do 20. maja z zaključkom za Bežigradom.
20. maja sem tako odšel na zaključek majskih iger in komaj ujel konec (ko sem prišel je na oder prišla Alya). Vedel sem samo to, da se dogaja za Bežigradom, a prizorišča dogajanja ni bilo težko najti. Med bloki v študentskem naselju so postavili oder, pod njem pa nabito polno študentov, nekateri so se zabavali kar v stanovanju ali na balkonu v bloku. Ker sem za prireditev izvedel zadnjo minuto si akreditacije nisem uspel zrihtat, zato sem poskusil naredit par posnetkov kar iz množice pred odrom. Tako sem se prvič naučil, da je to neumno početje – če se ne moreš premaknit niti za milimeter je fotografiranje nemogoče.
Ni poletja brez žura ob morju, ni poletja brez Disconautike. Preden sem odšel na morje, sem prosti vikend izkoristil za forografiranje največjega festivalov elektronske glasbe na naši obali. Dnevni žur na plaži v Kopru se je proti večeru preselil na več prizorišč, kjer so zbrano množico zabavali raznorazni DJi.
Večino časa sem fotografiral na glavnem prizorišču, kjer sem kljub akreditaciji oder lahko slikal le iz množice ali VIP prostora. Na žalost sem se šele ob odhodu domov ustavil v Taverni, kjer pa so se tresla tla. Taverna je bila napolnjena do zadnjega kotička, DJi so vrteli super komade, osebno sem bolj užival kot na glavnem prizorišču – kako pač ne, če sem lahko slikal s praktično kjerkoli. Tako sem se naučil, da je vedno potrebno že na začetku prehodit vsa prizorišča dogajanja in se na koncu odločit za enega. Če ne veš, kje in kaj se dogaja, ne moreš vedeti, kje boš najbolj užival.
Začelo se je poletje, zato smo z družbo konec julija odšli na Pag, kjer se je ravno v času našega dopustovanja odvijal Papaya Summer festival. V Zrčah sem bil čez dan samo enkrat za deset minut, a me je peklenska vročina brez metra sence odgnala nazaj v klimatiziran apartma. V času Papaya festivala (od 15. do 19. julija) so bili ostali klubi praktično prazni, Papaya pa je pokala po šivih. Znana imena v svetu elektronske glasbe so privabila ogroomno množico ljudi, ki se je ob dobri pijači zabavala vse do zgodnjih jutranjih ur.
Prvi dan sem v Zrče odšel prezgodaj, saj se je zabava začela šele ob 2h zjutraj, jaz pa sem bil tam že ob 21h. Kot akreditiran fotograf sem dobil bone za zastonj koktejle, a kaj ko le na parih šankih v celi Papayi strežejo koktejle in je zato tam vedno gužva. Na Papaya Summer festivalu sem se naučil, da na dogodke nima smisla hodit prezgodaj, če je vroče vedno vzet dodatno majico za preobleč in nikoli pustit pijanim ženskam držat fotoaparata.
Za Študentski vikend inteligence in cvička (ŠVIC) sem prvič slišal ob ogledu njihovega promocijskega videa. Festival se odvija vsako leto v Čatežu pri Trebnjem, kjer za obiskovalce poleg camping prostora poskrbijo še z dobro hrano, pijačo in odličnimi glasbenimi nastopi znanih in malce manj znanih izvajalcev. Organizacija je bila na nivoju, organizatorji zelo prijazni, v Vip/Press prostoru pa poskrbljeno za brezplačno MRZLO pijačo.
Na ŠVICu sem se prvič srečal s koncertno fotografijo. Ljudi nisem slikal veliko, osredotočil sem se na dogajanje na odru, se igral z lučmi in kompozicijo. Naučil sem se ogromno, predvsem kako slikat brez bliskavice kako ulovit moment na odru.
Kot sem omenil že na začetku, sem včeraj fotografiral “zadnji” poletni dogodek, Žur z razlogom v Tivoliju. Po večkratnem obhodu celotnega prizorišča in iskanju press vhoda sem na koncu le našel varnostnika, ki je vedel, kje se nahaja. V VIP šotoru naročil pijačo in čakal na račun .. a glej ga jagra, pijača je bila zastonj. S svojo plastenko vode sem se premaknil pod oder, fotografiral Umeka, naredil par obhodov čez množico pred odrom in še nekajkrat slikal Umeka.
Prireditev podobna glavnemu prizorišču Disconautike – visok oder z DJem in brez pravega dostopa do izvajalca. Naučil sem se, da je na takšne prireditve potrebno nosit 70-200 objektiv, s katerim lahko naredim odlične fotke izvajalca in posameznikov v množici.
