Od primarne smo preko brzic prešli v industrijsko družbo. Proizvodi so postavljali temelje naše prihodnosti, vstopa v postindustrijsko družbo, terciarne storitve. Prehod je svetovno gledano pomenil preobrat v mišljenju, razvojni oddelki so rastli kot gobe po dežju in uspešno pripeljali družbo v 21. stoletje.
ÄŒeprav je bila računalniška tehnologija stranski produkt vzhajajoče družbe, je njen razvoj praktično identičen družbenemu. Računalnik je začrtal sekundarno pot postindustrijske družbe. Brez strojne opreme ni programske, ustrezno podlago izkoristijo storitvene, terciarne, dejavnosti. ÄŒas je za spletne storitve !
Slovenci smo bili globalno gledano vedno “zadaj”. Repa uspešnih, tehnoloških, spletnih podjetji, smo se držali le z enim prstom. Spletne storitve so k nam prišle prepozno -, eno ali dve leti prepozno, kar na spletu pomeni svetlobna leta. Medtem ko v ZDA odkrivajo nov način bloganja, video blog, pri nas še odkrivamo skrivnosti navadnih tekstovnih. Smo še v času, ko pridobivamo na kvantiteti, s katero iščemo kvaliteto. Spletne storitve, ki so po svetu, ne le v ZDA, poznane že več let, pri nas pomenijo revolucijo.
Ne trdim, da smo v vseh pogledih v ozadju rastočih, posamezni utrinki med poznavalci izstopajo, a nanje družba še ni pripravljena.
Med pripravami za ta prispevek sem prišel do vprašanja, zakaj slovenci in slovenke na vse nove spletne storitve gledamo z rezervo? Najvrjetneje gre za slovensko miselnost, ki izhaja še iz socialističnih časov, četudi je marsikdo ne priznava, je med nami še vedno zelo živa. V življenju radi ostanemo neopaženi, na spletu pa anonimni. Koliko časa je bilo potrebnega, da so nas slovenski ISPji prepričali o varnem brskanju po internetu, o anonimnem sodelovanju na spletnih forumih, o varnem plačevanje z kreditnimi karticami preko interneta, varnem bančništvu, .. Na podoben način je ljudi zelo težko prepričati v pisanje blogov, da snemanja video, celo avdio, bloga niti ne omenjam.
Internet, kot svetovna vas v pravem pomenu, pri nas še ne obstaja. ÄŒe pet slovencev po forumih v Braziliji išče svojo bodočo partnerko, še ne pomeni, da je internet globalna vas. Svetovno znane projekte uvažamo v Slovenijo, ker se tipičen slovenski uporabnik interneta ne upa na tuje. Procent računalniške pismenosti je v naši državi vsak dan večji, zato se na neznanje ne gre več zgovarjati.
Držimo se svojega kurnika kot se otrok drži mame, počasi stopicamo v neznane svetove, z zadržkom in spoštovanjem gledamo na nove storitve, ki so namenjene nam, a zavoljo naše nesigurnosti tako hitro, kot so nastale, tudi propadejo. Prebudimo se -, ključ spleta smo njegovi uporabniki, zato ga uporabljajmo.
