Srednje peneče nefiltrirano pivo, zanimive mehko-sadne arome. Osvežujoč kiselkast okus na začetku in sredini, kislo grenak na koncu. V ustih ostane lahek  sadno grenak okus, a hitro izgine. Dokaj lahko pivo, zanimive strukture, varjeno po tradicionalnem postopku, obogateno z zelišči in neprečiščeno. Fermentacija traja 8 tednov, možno pa je tudi staranje piva (do dve leti). Primerno je za čisto pitje ali s hrano (predvsem z ribami in drugo morsko hrano).

Ocena: 8.7/10

Srednje peneče pivo, močne rumene barve, osvežujoče sadno-karamelne arome. Na spletni strani pivovarne pivo opisujejo kot “lahkega in nežnega okusa”, s čimer se strinjam. Pivo je zelo osvežujoče na začetku, grenko na sredini in precej kislo ob koncu. Okus se zelo dobro razvija, začetna svežina v nekaj minutah izgune, do izraza pride mehkoba pšeničnega piva. Zelo zanimivo pivo, priporočam za čisto pitje ali ob hrani (pivo se zelo dobro poda k zelo mastni hrani).

Ocena: 8.6/10

Ob prihodu v stolnico sem srečal nekaj fotografov, “prostor za medije” pa se je napolnil malce pred začetkom maše. Ob prihodu politikov in nadškofa se je skakalo in škljocalo, prostora je bilo, kot je za takšne prireditve značilno, premalo, odličnih pozicij pa praktično ni bilo.

Osvetlitev na oltarju je bila odlična, po cerkvi zelo slaba. Uspelo mi je prit tudi na stranski balkon, kjer sem s tresočo roko (višina & lesen zibajoč balkon) naredil nekaj posnetkov.

Zanimiva fotografska izkušnja – kombinacija odlične osvetlitve na oltarju, slabe po cerkvi in relativno slaba pozicija za slikanje je zahtevala stalno premikanje, spreminjanje nastavitev fotoaparata in menjavo objektivov. Prireditev pa odlično izpeljana – malce dolga, a preko fotografskega objektiva nikoli dolgočasna.

Zelo peneče svetlo, malce motno, pivo. Osvežujočega kislo vonja. Dokaj lahko pivo, zelo osvežujoče na začetku, na sredini se začuti tipični okus pšeničnega piva, konča pa predvsem z kislim okusom v ustih. Zanimivo pšenično pivo, vsekakor ne spada v sam vrh, gre za zelo lahko nekompleksno pivo. Izrazit je okus “stročjega fižola”, zato bi ga priporočal ob mastni ali slani hrani.

Ocena: 8.1/10

Slabo peneče pivo, izrazito rumene barve. Lahek grenak, a zelo osvežujoč vonj. Zelo sveže na začetku, grenko na sredini, kislo-grenko na koncu. Pivo resnično razvije zanimivo paleto okusov, v ustih pa pusti blag grenak okus. Zelo lahko pitno pivo, z ne pretirano izrazitim vonjem in lahkim okusom, a zelo široko paleto le-tega. Priporočam za čisto pitje ali k slani hrani.

Ocena: 8.9/10

Zelo temno, srednje peneče pivo. Grenko svež vonj, ki se ob koncu odpre v zelo živahni sadni strukturi. Mehko, polno pivo, s svežim malenkost grenkim začetkom, kislo sredino in grenko kislim koncem. V ustih pusti blag kislo masten okus. Čeprav na pločevinki piše, da je pivo najbolje servirati pri 11 stopinjah, bi osebno priporočal nižjo temperaturo, saj se pivo bolj odpre. Sicer pa je pivo zelo polnega okusa, osvežujoč začetek in hiter konec, priporočam za čisto pitje ali s hrano (predvsem mesom oz. hrano, ki ima izrazit okus, drugače bo pivo prevzelo celotno paleto).

Ocena: 8.8/10

Poletje se je uradno začelo s spring brejkom v Rovinju in Škisovo tržnico, kjer smo še zadnjič pred izpitnim obdobjem odklopili možgane in se z dobro družbo zabavali ob odlični glasbi. Prva žura, ki sem ju ujel v fotografski objektiv in se ob tem ogromno naučil. Pri prvem sem se v zaprtem prostoru igral s svetlobo, pri drugem skušal preživeti v množici.

Zadnja leta na gimnaziji so najbolj pestra, vsaj tako se jih sam spominjam. Maturantska parada je le pika na i vsemu žuranju, ki ga je maturant doživel v svojem srednješolskem življenju. Zato sem se konec junija odpravil fotografirat četvorko v Ljubljani in afterparty na Gospodarskem razstavišču. Super pozitivno vzdušje, Ljubljanske ulice so preplavile piščalke in oranžno-črne majice. Na četvorki sem se prvič srečal z večjim številom fotografov, vsi smo iskali najboljšo pozicijo, z enim učem gledali politike, z drugim maturante in škljocali tja v tri dni z upanjem, da bo kakšna fotografija uspela.
Vstop na afterparty je bil možen le z maturantsko majico ali akreditacijo. Ker nisem imel ne enega ne drugega sem bil tam med prvimi in z malo sreče prišel na prazno prizorišče, ki se je v eni ali dveh urah napolnilo z maturanti. Pilo se je in plesalo tudi. Prvič sem fotografiral “dnevni dogodek”, svetlobe je bilo ogromno, zato sem se večino časa igral z nastavitvami in se naučil, da je bolje zajet manj svetlobe in sliko kasneje popravit z računalnikom kot preveč svetlobe in sliko vreči v koš.

O Majskih igrah sem že večkrat bral na spletu, a noben dogodek me ni pritegnil, da bi se jih udeležil. Študentski svet stanovalcev vsako leto organizira športne/družabne igre, na različnih lokacijah po Ljubljani, od 4. do 20. maja z zaključkom za Bežigradom.
20. maja sem tako odšel na zaključek majskih iger in komaj ujel konec (ko sem prišel je na oder prišla Alya). Vedel sem samo to, da se dogaja za Bežigradom, a prizorišča dogajanja ni bilo težko najti. Med bloki v študentskem naselju so postavili oder, pod njem pa nabito polno študentov, nekateri so se zabavali kar v stanovanju ali na balkonu v bloku. Ker sem za prireditev izvedel zadnjo minuto si akreditacije nisem uspel zrihtat, zato sem poskusil naredit par posnetkov kar iz množice pred odrom. Tako sem se prvič naučil, da je to neumno početje – če se ne moreš premaknit niti za milimeter je fotografiranje nemogoče.

Ni poletja brez žura ob morju, ni poletja brez Disconautike. Preden sem odšel na morje, sem prosti vikend izkoristil za forografiranje največjega festivalov elektronske glasbe na naši obali. Dnevni žur na plaži v Kopru se je proti večeru preselil na več prizorišč, kjer so zbrano množico zabavali raznorazni DJi.
Večino časa sem fotografiral na glavnem prizorišču, kjer sem kljub akreditaciji oder lahko slikal le iz množice ali VIP prostora. Na žalost sem se šele ob odhodu domov ustavil v Taverni, kjer pa so se tresla tla. Taverna je bila napolnjena do zadnjega kotička, DJi so vrteli super komade, osebno sem bolj užival kot na glavnem prizorišču – kako pač ne, če sem lahko slikal s praktično kjerkoli. Tako sem se naučil, da je vedno potrebno že na začetku prehodit vsa prizorišča dogajanja in se na koncu odločit za enega. Če ne veš, kje in kaj se dogaja, ne moreš vedeti, kje boš najbolj užival.

Začelo se je poletje, zato smo z družbo konec julija odšli na Pag, kjer se je ravno v času našega dopustovanja odvijal Papaya Summer festival. V Zrčah sem bil čez dan samo enkrat za deset minut, a me je peklenska vročina brez metra sence odgnala nazaj v klimatiziran apartma. V času Papaya festivala (od 15. do 19. julija) so bili ostali klubi praktično prazni, Papaya pa je pokala po šivih. Znana imena v svetu elektronske glasbe so privabila ogroomno množico ljudi, ki se je ob dobri pijači zabavala vse do zgodnjih jutranjih ur.
Prvi dan sem v Zrče odšel prezgodaj, saj se je zabava začela šele ob 2h zjutraj, jaz pa sem bil tam že ob 21h. Kot akreditiran fotograf sem dobil bone za zastonj koktejle, a kaj ko le na parih šankih v celi Papayi strežejo koktejle in je zato tam vedno gužva. Na Papaya Summer festivalu sem se naučil, da na dogodke nima smisla hodit prezgodaj, če je vroče vedno vzet dodatno majico za preobleč in nikoli pustit pijanim ženskam držat fotoaparata.

Za Študentski vikend inteligence in cvička (ŠVIC) sem prvič slišal ob ogledu njihovega promocijskega videa. Festival se odvija vsako leto v Čatežu pri Trebnjem, kjer za obiskovalce poleg camping prostora poskrbijo še z dobro hrano, pijačo in odličnimi glasbenimi nastopi znanih in malce manj znanih izvajalcev. Organizacija je bila na nivoju, organizatorji zelo prijazni, v Vip/Press prostoru pa poskrbljeno za brezplačno MRZLO pijačo.
Na ŠVICu sem se prvič srečal s koncertno fotografijo. Ljudi nisem slikal veliko, osredotočil sem se na dogajanje na odru, se igral z lučmi in kompozicijo. Naučil sem se ogromno, predvsem kako slikat brez bliskavice kako ulovit moment na odru.

Kot sem omenil že na začetku, sem včeraj fotografiral “zadnji” poletni dogodek, Žur z razlogom v Tivoliju. Po večkratnem obhodu celotnega prizorišča in iskanju press vhoda sem na koncu le našel varnostnika, ki je vedel, kje se nahaja. V VIP šotoru naročil pijačo in čakal na račun .. a glej ga jagra, pijača je bila zastonj. S svojo plastenko vode sem se premaknil pod oder, fotografiral Umeka, naredil par obhodov čez množico pred odrom in še nekajkrat slikal Umeka.
Prireditev podobna glavnemu prizorišču Disconautike – visok oder z DJem in brez pravega dostopa do izvajalca. Naučil sem se, da je na takšne prireditve potrebno nosit 70-200 objektiv, s katerim lahko naredim odlične fotke izvajalca in posameznikov v množici.

First, you have to understand the way that SOAP works. It’s not just a data transfer protocol, it can do magic too :) It includes two sides – server and client. Server accepts the call, process it and (if needed) returns a response. In other hand, client makes the call and accepts the response.
The most important part of SOAP call is the WSDL (Web Services Description Language) file in which you describe how the transfer works, which data can be “pushed” and which data can be returned. The PHP part isn’t as complicated for a newbie as the writing of the WSDL file.

WSDL file can be divided in small chunks in which every chunk represents the important part of final call / response. I’ll just post an example and explain, what and how things work ..

<?xml version =’1.0′ encoding =’UTF-8′ ?>
<definitions
targetNamespace=’server.php’
xmlns:tns=’server.php’
xmlns:wsdl=’http://schemas.xmlsoap.org/wsdl/’
xmlns:soap=’http://schemas.xmlsoap.org/wsdl/soap/’
xmlns=’http://schemas.xmlsoap.org/wsdl/’>

<message name=’incomeMessage’>
<part name=’string’ type=’xsd:string’/>
</message>

<message name=’outcomeMessage’>
<part name=’string’ type=’xsd:string’/>
</message>

<portType name=’updatePortType’>
<operation name=’callMe’>
<input message=’tns:incomeMessage’/>
<output message=’tns:outcomeMessage’/>
</operation>
</portType>

<binding name=’updateBinding’ type=’tns:updatePortType’>
<soap:binding style=’rpc’ transport=’http://schemas.xmlsoap.org/soap/http’/>
<operation name=’callMe’>
<soap:operation soapAction=’urn:server.php’/>
<input>
<soap:body use=’encoded’
namespace=’urn:server.php’
encodingStyle=’http://schemas.xmlsoap.org/soap/encoding/’/>
</input>
<output>
<soap:body use=’encoded’
namespace=’urn:http://yourdomain.comserver.php’
encodingStyle=’http://schemas.xmlsoap.org/soap/encoding/’/>
</output>
</operation>
</binding>

<service name=’updateService’>
<port name=’updatePort’ binding=’updateBinding’>
<soap:address location=’http://yourdomain.com/rest’/>
</port>
</service>
</definitions>

I hope the code didn’t scared you, cuz it’s quite simple to understand. All the code must be written between “<definitions></definitions>” tags, as the WSDL 1.0, WSDL 1.1 and WSDL 1.2 formats are the only one which currently works with PHP (with WSDL 2.0 you can skip “definitions” tags but it won’t work with PHP).
Then we have four objects – message, portType, binding and service.
message is a very important part as you define the data that the service accepts and returns. It must contain a “name” tag and at least one “part” object. With “<part ../>” you define the number and type of chunks in the call, that will be transferred. I suggest writing two “message” objects, one for the “input” (received) and one for the “output” (returned) data.
portType combines the two messages defined and the name of operation (function) that will be called, when the call is made.
binding is the part in WSDL in which you define the port, which should be used and type and URL of input (received) and output (returned) data.
service – it just sticks all the previous definitions together and makes the call and response possible.

Now, i know i didn’t define every tag very specifically, because i don’t feel the need to. Please visit “the site”, where you can find all the explanations that will help you write a perfect WSDL file – w3.org/TR/wsdl.

We have a WSDL file, let’s say we store it as updateMe.wsdl. Now let’s build some webservice, shall we? At first, we need to build a SOAP Server part. I used the SOAP class that is included in PHP5=>, you may use NuSOAP library instead – it’s is very popular (and works with PHP4), but you’ll have to make some adjustments to the PHP code.

The “server” component needs to contain only 2 lines of code, we’ll use 3:

$server = new SoapServer('updateMe.wsdl');
$server->setClass("updateClass");
$server->handle();

So we’ve made a new SoapServer, set a class and “executed” the service. That simple? No. You need a class within a function to handle the received data and return a response. And here it is ..

class updateClass
{
function callMe($input)
{
return "I cannot belive my eyes, it is so simple.";
}
}

What we’ve done here is we’ve set up a class within which the call can execute a function. And where did we define the function, which will be used in the call? In WSDL file. We defined it in the “portType/operation” and later on in the “binding/operation”. We received the data as a string ‘$input’ and returned the response (returned data) to the client.

So, let’s say we’ve saved the “server component” as server.php. We have a updateMe.wsdl and server.php in a root directory, so we only have to write a Client to “push” data to the server.

Here is an example of a Client that should work with the server / WSDL file written above ..

$client = new SoapClient('updateMe.wsdl');
$xml = $client->__soapCall("callMe", array('string' => 'We have landed.'));

Simple, ain’t it? Only 2 lines of code. So, what did we do here? We’ve made a call to updateMe.wsdl file, which made a call to server.php file, and passed a chunk of data via string variable to the function called callMe. The function is held in the updateClass, which we defined in the server component ($server->setClass(“updateClass”)) ..

So .. how does SOAP works? It’s not a traditional “POST/GET” request call. The call is made over the WSDL file and can’t be made directly to server component itself. If you add more operations / messages to the WSDL file, you can transfer more chunks of data to the server. It works like this ..

Client -> WSDL -> Server -> Client

I hope this “how-to” helps you deal with SOAP & PHP. SOAP is not used as much as it could be, while the developer has to learn an additional programming language (WSDL). In some ways it’s as simple as a REST request, which is being used very often .. but for more complex data transfers and with clients that don’t all have “advanced developers” I wouldn’t suggest using it for a client-end service but it’s a nice was to transfer data from one server to another.