Po preteku MMC Literarnega natečaja sem v novici o zmagovalcih začudeno našel tudi svoj vzdevek, ki ga uporabljam na omenjenem portalu. Dve pesmici sem objavil že pred časom in očitno sem z eno prepričal strokovno žirijo, ki je izbirala med 1000+ oddanimi deli.

Ker sem o poteku natečaja izvedel kak mesec prepozno, sem jim hitro poslal sporočilo s svojim naslovom in čez par dni na dom prejel 3 izvode knjige Blogozija.

Blogozija je rezultat prvega literarnega natečaja na MMC portalu, na katerem so sodelovali vsi, ki so v določenem časovnem obdobju na portalu RTVSLO v obliki bloga objavili svoje pesmi ali zgodbe. Blogerji smo torej dobili svojo prvo tiskano knjigo :)

Očitno je še malo pesnika v meni !

p.s. Literarni natečaj se nadaljuje - rok za oddajo del je 31.12.2008 ..

Slovenska vlada te dni prejema klofute z vseh strani - povsem upravičeno. Neupoštevanje mnenja računskega sodišča, kot temeljne državne finančne institucije, priznanje Kosova in morebitni bodoči spor s slovensko gospodarsko meko, vojaški šotori na privatni zabavi, tožilstvo ni zadovoljno z rezultatom preiskave tožilca Penka, .. danes pa Joško javnosti ponovno predstavi svojo bridko resnico.

Kaj se dogaja v naši državi? Državni organi ne spoštujejo odločitev pravnih in finančnih strokovnjakov, samovoljno razpolagajo z javnimi sredstvi, klečeplazijo za evropskim denarjem in za vikend na morju prodajajo slovensko ozemlje. Kaj se dogaja v naši državi? Soočamo se z inflacijo, delavke v Muri z žulji služijo svoje zadnje evre ter celo družino preživljajo z minimalnim dohodkom, sezname na zavodu pa oblast krajša z eliminiranjem glede na čakalno dobo. Kaj se dogaja v naši državi?

Povečujejo se razlike - tisti “pri koritu” uživajo v brezdelju, se okrog vozijo s polnimi žepi denarja -, delavka pa zre v lepe dneve socializma, ko je otroku na mizo lahko postavila kruh.

Joškotu Jorasu, slovenskemu borcu za slovensko mejo pa predlagam osamosvojitev. Slovenska vlada ga bo z veseljem priznala - vsi drugačni, vsi enakopravni - na Kosovu ali ob malem potoku z imenom Dragonja.

p.s. Joškota podpira tudi Google (satelitski posnetek) ..

Bo družina Strojan našla dom na območju Ljubljane in kdo v Ljubljani je vreden zaupanja meščanov?

[googlevideo]6721093609461414795[/googlevideo]

Brez volje do pisanja, brez volje do dela. Kot nekateri med vami že veste, se te dni ukvarjam z izdelavo neke vrste blogerskega portala, o podrobnostih kdaj drugič. Ko zadevo oblikujem, razrežem in tja do polovice sprogramiram, mi oblikovno stran postane dolgočasna in vse zbrišem - kar sem storil že najmanj 3x. Suhi dnevi, bi rekel kolega. Ni navdiha, čeprav je ideja svetovna in bo bloganje premaknila na naslednjo stopničko. Je med bralci kak oblikovalec, ki bi bil pripravljen narediti izgled prve (index) strani?

Suša prevladuje tudi na blogu. V rezervi imam par testov digitalnih fotoaparatov, par osebnih gledanj na svet, par primerjav Mac-PC, ..

p.s. Novost, ki bo razveselila vse popotnike - MMC Popotnik. V aplikacijo lahko nalagate fotografije, z pomočjo GoogleMaps načrtujete in dokumentirate potovanje, itd.

Slovenci, bolje rečeno slovenska dekleta, postajajo poznana svetu tudi preko Google Video spletnega servisa. Danes sem s presenečenjem na prvi strani omenjene strani odkril video slovenske glasbene skupine Baby Twins - videospot pesmi Ljubezen te udari. Po podatkih so si obiskovalci video ogledali že več kot 2.855.262 krat, s tem ga Google uvršča med svoje najbolj popularne datoteke.

[googlevideo]7385540094331665305[/googlevideo]

Naslov svetovno znane glasbene uspešnice Purple Rain, istoimenskega filma ter ime protesta proti nasilju aparthaita v Cape Townu Sep 89, predstavlja tudi avtorja mnogih uspešnic ((The most beautiful girl in the world, Let’s go crazy, Cream, ..)) in svetovno znano ime v glasbeni industriji, Prince. Kdor ga ne pozna -, je v manjšini. Na Google Video sem našel posnetek iz leta 1985, nastop na American Music Awards, kjer ni odšel domov praznih rok ..

Po začetni tišini je prišel na plano, pičil je ravno tja, kamor ne bi smel. ÄŒez ablast se ne govori, so mu pravili. Dr. Drnovšek, predsednik republike, katerega smo zadnje čase večinoma videvali s krancelnom na glavi in kosom doma spečenega kruha v roki. Nekateri se zgražajo nad njegovim obnašanjem, če niso več tvoji na oblasti, upoštevaj trenutno, tulijo v en glas. Pa se ni dal, se ne da. Meni se zdi njegovo ravnanje prav simpatično, ekscentrično a ljudem v zgled. Smo parlamentarna republika, ne predsedniška. Nima niti v rokah, vse obvladuje državni zbor, ablast, koalicija. Njegova funkcija je bolj ali manj simbolna, sicer samostojna, a kakšna je dejansko njegova moč? Blogerji bi bili lahko ponosni nanj, saj nam dokazuje, da je tudi v tovrstnem pisanju moč. Beseda z njegove spletne strani je odmevala po prostorih državnega zbora, v glavah vodilnih, katerim je mešal štrene in navsezadnje tudi v medijih. Ne z javnimi nastopanji, kot bivši nadškof Rode, s pisano besedo, preko interneta. Sledil je umik. In spet Križnar. Kdo ga je rešil? Vlada ali predsednik? Ni pomembno. A odločiti se je moral, predsednik ali Rupel?
Politične igrice v Sloveniji presegajo vse meje. Koliko pa ostaja prikritega? Saj vsi vemo za kater žep najbolj skrbi poslance, kdo misli resno in kdo drži figo v žepu, vendar nas navsezadnje to sploh ne briga. Mladim se zdi politika grda reč, s katero nočemo imeti opravka, starejši pa drugega kot o politiki govoriti ne znajo. Kdo je bil pri rdečih, kdo pri belih, .. Bo politika za vedno zaznamovana s pečatom preteklosti? Politična opcija se menja, predsednik ostaja zaenkrat isti. Leto 2007 - volitve. Bo zmaga temeljila na ugledu ali dejanski sposobnosti? Kdo je bolj smešen? Drnovšek z vencom na glavi, ali Peterle z listi oviti okrog glave? Oba močni osebnosti, z politično zgodovino, sokreatorja slovenske zgodovine ..

Po lanskem letu sem si obljubil, v center Ljubljane pa ne. A smo rekli bobu bob, penini pena in se po praznovanju odpravili proti mestu. V topli bundi, najbolj pošvedranih čevljih iz omare in z digitalcem v roki z namenom, da poslikamo in kot pravi blogerji podokumentiramo dogajanje v naši prestolnici. Bolj veselih in odprtih ljudi v našem mestu še nisem videl. Dekleta se zapeljivo smehljajo, pubeci z vsemi nazdravljajo .. dekleta pijane in nažgane z vseh strani ležijo po tleh, pubeci z vsemi nazdravljajo. Prešernov trg ob 1h še vedno nabito poln, vzdušje pokonci drži dalmatinska pevka (boggavedi katera), ob pošti vrsta taksistov, ki v ne prehudo hladni noči skrbijo za prevoze in mulci na Kongresnem trgu, ki nas spominjajo na stare čase, ko so se še vojne godile v naših krajih.

ÄŒlovek na takih feštah doživi marsikaj, eno pa le drži, tista obljuba od prej.

Več slik v galeriji.

V stari Grčiji so se ljudje delili na plebejce in patricije. Patriciji si bili lastniki ogromnih posesti, imenovanih tudi latifundije. Te ogromne posesti so razdelili na manjše dele, le-te pa dali v uporabo plebejcem. Za “najem” posesti so morali plebejci patricijem plačevati s pridelkom (npr. 7/10 patriciju, 3/10 lahko obdržijo zase). Za plebejce je veljala vojaška obveznost, v tem času niso bili zmožni plačevati patricijem (ni bilo pridelka), le-ti pa so jim zemljo odvzeli, zato so plebejci odšli v mesta, kjer so tvorili primitivno meščansko skupnost oz. proletariat. Proletariat je zahteval kruha in iger, le-te pa so jim patriciji morali dati.

Dandanes se odvija enaka zgodba. Ljudstvo zahteva kruha in iger. V državi se cedita med in mleko, zato si to tudi lahko privoščimo. Kruha nam da Merkator, gladiatorske igre je nadomestil Bar, gledališča na prostem pa državni zbor s poslanci.

Fantje in dekleta na POPTV ga vedno bolj serjejo. Doma imamo Mega Bar Fan kartico, zato so me danes okrog 16h zrinili z računalnika, kjer je ta ‘kartica‘ aktivna … čez nekaj časa zaslišim kričanje, zmerjanje, domači so se drli v monitor, preklinjali vsebine (črnih ?!?) kuvert … sem se seveda pridružil in me je nekaj razkurilo - stalno štekanje slike & zvoka - kljub temu imamo precej dobro linijo in je bila obremenjena 0%, zadeve niso delovale tekoče. Pa smo bili vsi v hiši jezni, jaz zaradi hudičevo slabega dela in pripravljenosti Bar2 ekipe, ostali pa zaradi kuvert in novih pravil, po katerih je iz bara letel Klemen. Ljudje plačujejo za prazen nič - namreč tisti, ki so kupili kartico, jo največkrat uporabijo ob ‘ključnih‘ trenutkih, na te ‘trenutke‘ pa tehnična ekipa ni pripravljena - nimajo dovolj zmogljive linije ali opreme (strežnikov, …). Povrnitev stroškov? Sanje.

Pa še beseda glede dogajanja v baru - ni veliko reči, igra je igra, to mora vsak razumeti. S podpisom se morajo tekmovalci zavedati, da so sprejeli pravila igre (ki so očitno precej dinamična) in so postali lutke v rokah ustvarjalcev oddaje Bar2. Lep primer do česa nas pripelje želja po denarju - tekmovalci so za 3 mesce dobesedno prodali svoja življenja POP TV-ju, sedaj pa se morajo hočeš ali nočeš prilagajati njihovim ‘po vetru’ obračajočih se pravilih … POPTV pa seveda od tega zasluži velike dinarčke + zapolni svoj program s lastno vsebino, za kar dobijo še dodatna sredstva in ugodnosti … Pri nas navijamo za Gregorja, Emila, Tino & Špelo.