Na božični dan sem se odločil naredit krog po gorenjski, si ogledat jaslice, kaj dobrega pojest in fotografirat kraje pod Alpami. Od Ljubljane smo se odpravili proti Brezjam, od tam naprej na Bled in okrepčilo, na poti domov pa smo se ustavili še v Kranju in se zapeljali na Sv. Jošt nad Kranjem. Glavno gorenjsko mesto je res lepo okrašeno, z modro zaveso nad glavno ulico pa so v Kranju ustvarili prav posebno novoletno vzdušje.
Božične nakupe sem letos nameraval opraviti v Celovcu, zato sem se v četrtek dopoldne, kljub slabi vremenski napovedi, odpravil čez Ljubelj v Avstrijo. Snega k sreči ni bilo, je pa dež poplavljal cesto in onemogočal normalno premagovanje ovinkov. V Celovcu sem obredel nekaj trgovin, a sem bil za konkreten šoping malce prepozen – vse trgovine so na predbožični dan, 24. decembra, zaprli že ob 14h.
Ker sem bil še zgoden, sem domov odšel “po polžje”. Ljubelj mi je bil vedno všeč, zato sem se na poti v Slovenijo večkrat ustavil ob cesti in naredil nekaj fotografij. Ljudi je bilo malo, a spomini na dni, ko smo v večkilometerskih kolonah stali pred mejnim prehodom, so še vedno živi.
Zgodaj zjutraj me je prebudila cela familija. Še pred dnevno gnečo smo se na pokopališčih spominjali mrtvih, prižgali svečo ter se odpravili k maši.
Na kratko o maši. Po neprespani noči sem dremal v zadnjem delu nove cerkve na Plečnikovih Žalah. Na vsake toliko časa, me je od zadaj z vrati odrinila stara mama, ki jih je na vso silo zabila v mene ((Zadaj so 3 vrata. Steklena, vsak odklenjena. Čeprav sem le jaz stal pred desnim parom, so vse stare mame izbrale pot mimo mene. Naključje?)). Fajmašter, ki pobira prispevke, je med mašo zapustil stavbo, a skozi steklena vrata sva z bližnje-stoječim zgrožena opazovala, kako je segel v posodo s prispevki, ter šop denarja izročil prodajalcu časopisa v cerkvi. To lahko stori? Lahko z prispevki razpolagajo po volji? Osebno jim nisem pustil niti centa ..
Zvečer pa sem, kot je že v navadi, odšel na Žale z fotoaparatom na krajši sprehod. Mirno, kot po nevihti, se ljudje sprehajajo med grobovi, se spominjajo bližnjih, ki so odšli s tega sveta.
Naj počivajo v miru.
Kot mladega pubeca me je zanimalo vse živo. Tudi živali. Doma smo, odkar pomnim, imeli mačke. Eno, dve, tri ..
S sestro sva nekega dne vsak dobila svojo. Mojo, tigrasto, je kmalu vzela cesta. Siva pa nam je dolga leta prinašala veselje. Vsako pomlad in jesen je povrgla mladiče -, prijazno je predla, se rada igrala ..
Danes začenjam novo kategorijo, na svetovni splet bom z njo prenesel svoje spomine – iz otroštva, šole in tako naprej.
Dogodki, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin – tisti, ki so mi kot otroku veliko pomenili. ÄŒez čas jih bom vrjetno pozabil -, a vedno bodo ostali del mene, zato jih želim shraniti in deliti.
K prvemu zapisu dodajam sliko s smučanja na Pokljuki ((Kvaliteta slike je bolj slaba -, slikal sem kar z GSM telefonom. Obljubim da se bom naslednjič bolj potrudil.)). Točnega datuma se ne spomnim, na zadnjo stran slike smo ga pozabili zapisati.
