Danes je dan radosti in veselja, kajti po dveh letih je*anja s strani profesorjev in zaposlenih na faksu sem se izpisal iz pravne fakultete v Ljubljani. A tudi izpis, kot marsikatera stvar na tej fakulteti, ni šel gladko skozi.

Okoli 11. ure sem se z nasmeškom na ustih odpravil proti centru Ljubljane, na pravno fakulteto po izpisnico. Potrdilo o opravljenih izpitih sem kupil že pred parimi tedni (za potrdilo o opravljenih izpitih je potrebno plačati 7EUR) in ga poslal na svojo novo fakulteto, od katere sem že dobil pozitiven odgovor. Za vpis potrebujem torej le še izpisni list iz prejšnje fakultete.

Potrkam, vstopim v referat, povem po kaj sem prišel .. ženska takoj začne naštevati, kaj potrebujem za izpis – indeks, študentsko kartico, potrdilo o uspehu na maturi in potrdilo iz knjižnice na faksu, da nimam nobenih obveznosti. Pa pojdimo po vrsti – indeks seveda potrebujem za žig o izpisu. Zakaj študentsko kartico? Nalepke nimam, torej ni več veljavna. Vrjetno žensko v referatu rajca luknanje kartic, drugega razloga tu ne vidim. Zakaj za vraga potrebujejo potrdilo o uspehu na maturi? Izpisujem se iz fakultete, če potrdila niso preverili ob vpisu, bogpomagaj. Potrdilo iz knjižnice? Get a life, še srednješolcem morajo podeliti zaključno spričevalo, ne glede na obveznosti v knjižnici, a na pravni fakulteti očitno niso seznanjeni s pravnimi predpisi. Bogpomagaj.

Ok, nisem imel potrdila o uspehu na maturi in potrdila iz knjižnice. Grem v knjižnico – vstopit ne morem, nimam čipa, ker sem pavzer in mi je čip potekel. Nafehtam mimoidočega študenta, da mi odpre vrata, stopim do knjižničarke, ki mi z nasmehom napiše potrdilo. V knjižnico sploh vpisan nikoli nisem bil, pravzaprav sem bil prvič v dveh letih v knjižnici na faksu, a potrdilo vseeno potrebujem. Domov sem skočil še po potrdilo o maturi in se hitro vrnil na faks, referat je odprt le 2 uri na dan (od 10h do 12h).

Potrkam, vstopim, pozdravim. Ženska zatopljena v vpisovanje ocen izpitov v računalnik, ne odgovori. ÄŒakam. ÄŒakam. Dvigne glavo, vpraša “Kam se boste pa prepisali?”. Odgovorim, da to ni njena stvar in je kratkomalo ne briga. Izpolnim list za izpis, na dnu vidim okence “Razlog za izpis”. Z nasmeškom vprašam referentko, če lahko dobim dodaten list, saj je razlogov za izpis celo morje. Ta se le nasmehne, lista pa ne dobim. Ok, napišem par krepkih, med njimi tudi, da se izpisujem zaradi “neprijaznosti ljudi v referatu”, kar je vsekakor ena izmed slabih lastnosti na tej fakulteti. Med pisanjem svojih razlogov me referentka spodbuja, naj napišem le nekaj na kratko, da se bom pač izpisal ali pripisal na drugo fakulteto, da mi ni potrebno pisati razlogov. Vrjetno se bom izpisal zaradi slabih izkušenj na TEJ fakulteti, drugače bi na njej ostal, kajne?

Vse napišemo, podpišemo, potem me še vpraša, če imam študijski program pravne fakultete v Ljubljani. Odkimam. Pravi, da ga potrebujem za vpis na drugo fakulteto in da stane samo par evrov. Odgovorim, da od mene na drugi fakulteti za vpis ne zahtevajo nobenega programa. ÄŒe je mislila izpulit še zadnje evre iz mojega žepa, se je spravila na napačnega.

No, sedaj sem končno izpisan. Zadnji teden julija, pred dopustom, se grem vpisat na novo fakulteto, kjer bodo, upam da, razmere za študij normalne.

Pa naj k zapisu dodam še par resnic, morda bodo bodoče študente pravne fakultete v Ljubljani spodbudile, da razmislijo o vpisu.
Zase ne bom trdil, da sem se cele dneve učil in padel zaradi profesorjev, pač pa je med študijem prevladala lenoba. A odnos zaposlenih na fakulteti je pod nivojem normalnega. Naj začnem z referatom – uradne ure le med 10. in 12. uro vsak dan – naj izredno vpisani študentje, ki so že redno zaposleni, vzamejo dopust za urejanje formalnosti v referatu? V referat lahko za informacije pokličete le med določeno uro, v nasprotnem primeru ne dvignejo telefona, na email pa ne odgovarjajo prav pogosto oz. sploh ne. Referenti arogantni, ponavadi celo nesramni.

O profesorjih bi lahko napisal roman. Predavanja pri veliki večini so nepripravljena, polna napak in bluzenja v prazno. A do izpitnega obdobja to človek še nekako tolerira. Večkrat predavanje prestavijo oz. jih kar ni, brez obvestila seveda. Za izredne študente so predavanja vsak dan, večkrat prestavljena ali odpovedana.
Izpiti pa katastrofa – povečini se 15min na začetku porabi za urejanje sedežnega reda in grožnje po ukrepih, če bi slučajno koga dobili pri plonkanju. Nekateri razdelijo pole z vprašanji, spet drugi narekujejo vprašanja, v zadnji vrsti se jih ponavadi nič ne sliši, zato se vsi razburjajo, a vprašanja nočejo ponoviti. Nekateri celo omejujejo čas, ki ga ima študent za odgovor na določeno vprašanje (10min, 1min, itd.).
O ocenjevanju raje ne bom izgubljal preveč besed. ÄŒe lahko profesor s parimi asistenti v 1 dnevu pravilno popravi cca. 400 testov z esejskimi vprašanji, po možnosti še računanjem, ga imenujem za novega SuperMan-a.

Rezultati testov so ponavadi slabi, razen seveda pri statistiki, kjer padejo le redki in s tem dvigajo povprečje opravljenih izpitov. Izpit, ki sem ga odpisal pred parimi meseci, je pozitivno pisalo 6 študentov, od tega jih je profesor pol vrgel na ustnem delu.
Ustni del izpita pa je najbolj subjektivna stvar na tem faksu – določeni profesorji preferirajo študente (in pravijo, da ženske nimajo kaj iskati na faksu), določeni pa radi na študentki vidijo lepo odkrit dekulte in mini krilce. Osebno lahko povem, da mi je profesor na ustnem delu izpita podaril pozitivno oceno, saj nisem odgovoril niti na eno vprašanje (na vsako vprašanje sem le jamral, da sem pozabil in da sm živčen).

Ob tem bi še napisal, da nisem edini s takimi izkušnjami. Kolegi iz višjih letnikov pravne fakultete v Ljubljani jamrajo, da nimajo nobenega znanja in jim je fakulteta ukradla tono živcev.
Ob vpisu ne gre nasedati sladkim besedam dekana, ki jih je nabluzil na informativnem dnevu (tudi sam sem ga poslušal in se smejal). Seveda, samo 150 ponavljalcev. Å koda da ne pove tudi, koliko je na faksu pavzerjev, koliko jih letno napreduje v višji letnik in kakšna je uspešnost na izpitih. Ne ne, o tem raje ne govori, ker bi premalo gnarja nakapljalo na račun fakultete.

Osebno mi je žal za 2 leti, ki sem jih preživel na pravni fakulteti v Ljubljani. Učil sem se kar dosti, a od tega odnesel nič. Se pa že veselim novega študijskega leta – pravo me namreč zanima. Znanje prava je v življenju zlata vredno, recitiranje zakonov, kot študente učijo na pravni fakulteti v Ljubljani, pa ne koristi nikomur.